Boste na plaži vitki ali plovni?

Prvomajski prazniki.
Čas, ko moški že vemo, kam gremo na poletni dopust, ne vemo pa še, koliko kilogramov žive teže bomo nesli s sabo. Bomo na plaži vitki ali plovni? Časa nimamo več veliko. Samo še dva meseca. Dva meseca do popolne postave. Osem tednov. Pametnejši gredo na dopust v drugi polovici avgusta. Prvi razlog je ta, da bodo s tem pridobili dodatnih šest tednov za zbijanje kil. Drugi je ta, da je takrat na plaži veliko Italijanov, ki nekako… kako naj rečem… recimo… nižajo kriterije.

“Dragi, a spečem torto?”
“Zaradi mene ni treba, hvala.”
“Eno malo, čokoladno?”
“Meni ne, hvala, pazim na prehrano. Lahko jo pa zase narediš.”
“Veš, da ne jem več sladkorja.”
“Zakaj jo pa potem meni ponujaš?”
“Ker ti ne rabiš pazit, kaj poješ.”
“94 kil imam, kako ne rabim pazit?”
“Napačen odgovor, srce.”
“Kako napačen?”
“Moral bi reči: tudi ti ne rabiš pazit. Očitno moram res na dieto!”
“Saj veš, da si mi všeč takšna.”
“Lažeš kot pes teče.”
“Sicer pa imamo jabolčni štrudl od včeraj.”
“Res je. Boš kos?”
“Ne, hvala, sem dopoldan že enega.”
“Ampak ti si ful seksi, ko imaš nekaj več kil, tako možat si.”
“Nočem spet imeti 100 kil.”
“Kaj je pa narobe s tem?”
“Vse. Če nič druga rabiš šest ljudi, da nesejo krsto. Dodatni stroški brez potrebe.”
“Ti si res butl.”
“Hvala. Greva jutri kupit kopalke?”
“A si nisi lani kupil ene?”
“Sem, pa so mi one stare razpadle na riti, so se znucale, sem zgleda veliko sedel na hrvaškem betonu.”
“Prav, bom še jaz sebi kupila ene.”
“So ti tiste od lani prevelike, ane?”
“Kesar, na dobri poti si, da boš zvečer zaspal z nasmehom.”
“Hvala. Kaj bo pa za kosilo?”
“Pohana piščančja bedrca s praženim krompirjem in solato.”