Čakajo me najboljše šolske počitnice

Končno smo tudi starši v kotlini rege dočakali šolske počitnice, čas, ki ga mladi roditelji nespametno zapravljajo z organiziranjem nebroja aktivnosti, a si skozi leta vendarle pridobimo dovolj modrosti in počitnice prikrojimo svojim željam. Dovoljujem tudi možnost, da se z leti na starše ne prime modrost, temveč so otroci tisti, ki naredijo korak vstran.

Kakorkoli, kot izkušen in moder starš že dober mesec kujem načrt, kako najbolje preživeti počitnice svojih otrok. Nekaj gabaritov je bilo kmalu jasnih. Vseh devet dni bomo preživeli na sončni Rakitni.

“A me hecaš?”
Moja lepotica očitno ni bila naklonjena osnovni smernici počitnikovanja.
“Ti ni na Rakitni najlepše?”
“Ne manipuliraj,” me je zavrnila, se vsedla na kavč, odprla brskalnik in vanj vtipkala “družinski oddih ob morju”.
Zavil sem z očmi in se umaknil na varno.

“Srček, predlagam, da gremo za nekaj dni na morje, našla sem čudovit hotel, primeren za otroke, tik ob obali, polpenzion.”
Gledal sem jo kot osumljenec tožilca, ko našteva nečedna dela in ga z vsako izgovorjeno besedo potiska bližje zaporu.
Iz čiste panike mi je iz podzavesti udaril šolski refleks. Visoko sem dvignil roko. Žena je od presenečenja utihnila.
“Glej, čudovita moja, ljubezen moja, meni je moja hiška najboljše zatočišče, da se zavlečem v kot in si ližem rane, do sedaj pridobljene v tem šolskem letu.”
“Čakaj malo, Kesar” me je ustavila, “a želiš reči, da ne bi šel z nami na morje?”
Neopazno sem se postavil v obrambni gard in prikimal.
Draga je skomignila z rameni.
“Prav, grem pa sama z otroki.”
Ponovno sem visoko dvignil roko.
“Kaj bi pa zdaj rad?” je zasikala.
Spustil sem roko in odkimal. Nič. Nič ne bi rad. Mi boš že pravočasno povedala, koliko časa vas ne bo.

Prejšnjo nedeljo sem dobil informacijo, ki sem jo potreboval. Odšle bodo za tri noči, s tem, da se bodo noč pred odhodom odpravile spakirati v Ljubljano. Pod črto, štiri noči in štiri dni bom sam!

Nisem izgubljal časa. Isti dan sem preveril vremensko napoved. Hudo dobro. Moram si nabaviti kremo za sončenje. Nato sem skočil do prve sosede.

“Poslušaj soseda, imam idejo.”
“Povej, srce.”
Ja, tudi soseda me kliče srce.
“Glej, štiri dni bom sam, pa nima smisla, da oba kuhava zase, kaj praviš, da se zmeniva?”

Soseda se je strinjala in določila, da bo moja odgovornost peka hrustljavih svinjskih rebrc. Skočil sem v mesnico in trgovino ter domov privlekel štiri polne vreče materiala.

Še enkrat sem preveril zaloge za verjetno najboljše šolske počitnice, odkar ne hodim v šolo. Dvajset litrov mleka. Devet litrov mineralne vode. Osem kilogramov gladke moke, tip 400. Kilogram in pol masla. Petdeset jajc. Rum Diplomatico Reserva Exclusiva. Amaro Nonino. Kilogram kave v zrnju Franck Stretto Espresso. Dve kitari. In mikrofon.
Jaz sem pripravljen. Ste vi?