Žena, o čem se to midva pogovarjava?

Moja žena ima nenavadno sposobnost. Med pogovorom je zmožna odpreti več različnih tem in med njimi preklapljati brez vnaprejšnjega opozorila.
“Skoči v trgovino in prinesi kruh. Pojdi z avtom, vmes pelji smeti, ko prideš nazaj, pa prosim zamesi še nadev za potico.”
“Kakšen kruh želiš?”
“Bel, pa naj ne bo presladek.”
“Kruh naj ne bo presladek?”
“Nadev, srce. Ne pozabi na vrečko.”
“Za nadev?”
“Za smeti, srce. Nič ne poslušaš, kaj ti rečem.”
“Ne skrbi, vse sem si zapomnil. Rabimo iz trgovine sladkor za nadev?”
“Ne. Sicer je pa na četrt poln, preveri prej.”
“Kaj je na četrt poln? Kozarec s sladkorjem?”
“Tank za bencin. A si danes brez kave ali kaj? Vzemi prosim vrečko.”
“Za smeti?”
“Za trgovino!”
Nisem več zmogel. Odprl sem vrata hiše.
“Nisi nečesa pozabil?”
Pozabil? V eni roki sem držal smeti, v drugi ključe od avta in vrečko za trgovino. Prestrašeno sem jo pogledal.
“Poljub ob odhodu?”
Oddahnil sem si. Stopil sem k najdražji in ji dal poljub.
“Hmm, zelo sladek.”
“A poljub?”
“Ne srce, nadev. Bi prosila, naj bo vseeno zelo sladek.”

TO je moja žena.
TUKAJ je več mojih zgodb, ki jih lahko preberete.