“Ti je katera že kdaj prisolila klofuto?”
“Kaaj?”
Vprašanje, ki mi ga je postavila žena, me je presenetilo na več nivojih. Najprej, ležala sva v postelji, tik pred tem, da zaspiva. In z ničemer je nisem provociral, da bi me to vprašala.
“Od kod pa to vprašanje?”
“A zdaj si bova omejevala, kaj smeva vprašati in česa ne?”
“Ne, samo zanima me. Predvsem pa, a me to sprašuješ, ker bi me ti rada usekala?”
“Čiček,” tako me je začela zbadati po tem, ko je na TV SLO oddaji VEM slišala, da Mariborčani tako kličemo prvošolčke, “mogoče si pa zaslužiš eno okrog ušes, preventivno.”
“Aja?” Postal sem radoveden. “Kako bi me pa usekala?”
“Tako,” je rekla, z roko zamahnila proti meni, se ustavila tik pred mojim licem in izustila: “Ka-tčččč!”
Ostal sem brez besed, buljil sem vanjo, kar je najdražja očitno razumela kot zeleno luč, da mi pokaže še kakšno različico klofute. Ponovno je zamahnila z roko in ob tem izpustila zvok: “Ka-pššššš!”
Gledal sem jo in čakal, da jo mine napadalnost.
“Kaa-buuuuh!”
“T-puuuf!”
Nasmehnil sem se.
“Kaj je, čiček, te je strah?” Ko me ni v prazno klofutala, me je pa provocirala.
“Ne,” sem odkimal in se naprej smehljal.
“Fuu-pššššš,” je še enkrat zviznilo mimo mojega ušesa, ko se je žena končno umirila: “Povej, srce, kaj razmišljaš. Se bojiš, da bi te res? Veš, da te ne bi nikoli, dokler si samo moj, saj veš to, ane?”
Prikimal sem, še zmeraj z nasmehom na ustnicah, s katerim sem jo počasi spravljal ob živce.
“A mi poveš, kaj je?”
“Veš, kaj razmišljam,” sem začel, “ta tvoja klofuta, ta ka-pššš, pa ka-tčč, a ti to mene dvakrat usekaš z eno klofuto ali je to odmev po tem, ko me klofneš?
Alenka je nekaj časa zijala vame in nato prasnila v neustavljiv smeh.
“Ker, veš,” sem nadaljeval, “ko prileti prava klofuta, se sliši samo en zvok.”
Nekaj časa je potrebovala, da se je umirila in nato vprašala:
“Jaz ne znam reči drugače, mi smo zmeraj tako govorili, kako pa ti rečeš?”
Malo sem se zamislil, na obraz navrgel faco zajebanega mafijaša, navidezno zamahnil z roko in izustil: “Kšššš.”
Žena me je najprej nepremično gledala, nato pobožala po obrazu (priznam, sem se kar ustrašil, da bo priletela klufuta) in rekla:
“Kššš, praviš, ha? Veš, čiček, ti razložim razliko med tvojo in mojo klofuto. Mogoče je v vašem Mariboru klofuta res bolj enozvočna, ampak naše, krške, ko jih enkrat fašeš, ti zazvoni dvakrat.”
TO je moja žena.
TUKAJ je več mojih zgodb, ki jih lahko preberete.
Menu