Univerzalna pravila vodenja: 21 lekcij iz šolskih učilnic

Pravila vodenja, ki veljajo tako v pisarnah kot v šoli. 21 modrih lekcij izkušenih ravnateljev, ki vam bodo pomagale v vsakdanjem življenju.

Moj tast je upokojen dolgoletni ravnatelj. Celo Krško ga pozna in njegov ugled je vreden globokega poklona. Tasta sem pogosto obiskoval, vsakič sva razvila globoke debate o knjigah, ljudeh in svetu okrog nas. Izmenjala sva si novosti in pridobitve, kdaj tudi skrbi.

Na enem teh obiskov je imel na klubski mizici že malo porumenel list. Besede na listu so bile napisane s tipkarskim strojem, tistim klasičnim, ko s prsti na vso moč udarjaš po štrlečih tipkah in upaš, da se ne zatipkaš.
Povedal mi je, da je ta list namenjen njegovi vnukinji, ki bo kmalu postala učiteljica, ji bo prav prišel.
Pograbil sem list in začel brati. In dlje časa sem bral, bolj so se mi odpirala usta.
“Veš,” je rekel tast, “to smo kolegi ravnatelji skupaj spisali, se nam je zdelo, da morda komu pridejo prav naše izkušnje in opažanja.”

Napotki ravnateljev, ki so v resnici pravila vodenja

Čeprav so ti stavki, ta pravila vodenja, ki sem jih bral znova in znova, namenjena učiteljem, se je v moji glavi vrtel drugi film. Vsako poved sem primerjal s svojimi izkušnjami kot starš, kot direktor, kot nadrejeni, kot prijatelj, kot partner. Ne bojte se odločnosti me je povzdignilo, ker sem se prepoznal, tak sem v poslu, in Prisila vedno zbuja odpor me je zrušilo … ker sem se prav tako prepoznal, tokrat kot starš, pred mnogimi leti, ko sem bil še mlad in preveč prepričan vase. Dlje časa sem bral, bolj so mi misli divjale. Prigode, ki sem jih že zdavnaj pozabil, so bruhnile na plano. V dobrem in slabem.

Moral sem vprašati, to ne more ostati samo pri meni. To je zlato.
“A lahko to objavim?”
Lahko, je rekel. Pod enim pogojem – da zaslug za ta seznam ne pripišem njemu, temveč vsem ravnateljem, ki so pri tem sodelovali.

To je to. Tukaj so zlata vredna pravila vodenja, kot jih vidijo izkušeni in modri ravnatelji.
A preden vas spustim naprej, samo še nekaj:
Ko boste brali, poskusite kdaj besedo Učenec zamenjati za Otrok, ali Zaposleni. Ali Mož (hehe, ta je zabavna) 🙂.
Prijetno branje.

1. Učencem ne popuščajte preveč. Dobro vedo, da ne more biti po njihovo. Samo preizkušajo vas.

• Otroci preizkušajo meje, ker želijo vedeti, če so odrasli mirni, dosledni in zanesljivi.
• Jasna pravila dajejo otrokom občutek varnosti.
• Ko odrasli popuščajo, otroci hitro izgubijo spoštovanje do pravil.
• Mirna doslednost je učinkovitejša od kričanja ali kaznovanja.
• Otroci potrebujejo prijazne odrasle, ki znajo postaviti mejo.

2. Ne bojte se odločnosti. Ko ste odločni, učenci vedo, pri čem so.

• Otroci se bolje počutijo, ko vedo, kaj se od njih pričakuje.
• Odločnost ne pomeni strogosti, ampak jasnost in mirnost.
• Dolga pregovarjanja otroke zmedejo in utrudijo.
• Če nekaj rečete, za tem tudi stojte, razen, če pridobite nove informacije. Takrat to učencem tudi  jasno razložite, da ne izpade kot popuščanje.
• Miren in odločen odrasli daje otroku občutek stabilnosti.

3. Ne spreminjajte svojih odločitev. To učence samo zmede in nato skušajo doseči vse, kar jim pride na misel.

• Otroci hitro opazijo, če odrasli spreminjajo pravila.
• Nedoslednost spodbuja pregovarjanje in preizkušanje meja.
• Preden nekaj obljubite ali prepoveste, dobro premislite.
• Vztrajajte pri svojih odločitvah tudi takrat, ko otrok protestira.
• Doslednost otrokom pomaga razviti občutek odgovornosti.

4. Ne silite učence v nekaj, kar ni nujno potrebno. Prisila vedno vzbuja odpor.

• Otroci lažje sodelujejo, če razumejo smisel naloge.
• Kadar imajo občutek izbire, je manj upiranja.
• Prisila pogosto zmanjša motivacijo in povzroči odpor.
• Pomembno je, da otroka vodimo, ne silimo.
• Pohvala in razlaga pogosto delujeta bolje kot ukaz.

5. Ne obljubljajte jim stvari, ki jih je težko izpolniti. To povzroči nezaupanje.

• Otroci si zelo dobro zapomnijo obljube odraslih.
• Neizpolnjene obljube rušijo zaupanje.
• Raje povejte manj in to tudi izpolnite.
• Če nečesa ne morete zagotoviti, bodite iskreni.
• Otroci se skozi vaš zgled učijo, kako pomembna je beseda.

6. Ne nasedajte, kadar vas učenci skušajo vreči iz tira, sicer bodo to še poskušali.

• Otroci pogosto preverjajo, kako se odrasli odzovejo pod pritiskom.
• Če ostanete mirni, se konflikt hitreje umiri.
• Kričanje in jeza pogosto samo povečata upor.
• Pravila naj veljajo tudi takrat, ko je otrok glasen ali jezen.
• Miren odrasli daje otroku občutek varnosti in služi kot čustveno sidrišče za cel razred.

7. Nikoli ne ponižujte in ne žalite učencev. Sprejmite jih takšne, kot so.

• Otroci potrebujejo spoštovanje, tudi ko naredijo napako.
• Kritizirajte vedenje, ne otrokove osebnosti.
• Poniževanje zmanjšuje samozavest in motivacijo.
• Otroci se najbolje razvijajo v varnem in spoštljivem okolju.
• Spoštljiv odnos učitelja postavlja standard za medvrstniško komunikacijo v razredu.

8. Poskrbite, da bodo izpolnjevali svoje obveznosti.

• Otroci potrebujejo občutek odgovornosti.
• Obveznosti jih učijo vztrajnosti in samostojnosti.
• Če odrasli vedno rešujejo stvari namesto njih, se odgovornosti ne naučijo.
• Pohvalite trud in dokončane naloge.
• Jasna pričakovanja pomagajo ustvarjati dobre navade.

9. Njihovim pomanjkljivostim namenite le primerno pozornost. Ne pretiravajte.

• Otroci potrebujejo ravnotežje med opozorili in pohvalo.
• Če ves čas poslušajo samo kritiko, izgubijo pogum.
• Pomembno je opaziti tudi napredek in trud.
• Primerjanje z drugimi pogosto škodi samozavesti.
• Napake naj bodo priložnost za učenje, ne razlog za sram.

10. Kadar je otrok ali mladostnik razburjen, mu dajte priložnost, da se umiri. Šele potem se pogovorite z njim.

• Razburjen otrok težko posluša in razmišlja mirno.
• Najprej pomagajte otroku, da se umiri.
• Miren glas odraslega pomaga zmanjšati napetost.
• Pogovor je najbolj učinkovit šele po umiritvi.
• Otroci se tako učijo zdravega ravnanja s čustvi.

11. Več boste dosegli, če boste v otroku/mladostniku videli tudi dobre lastnosti.

• Vsak otrok ima močna področja in dobre lastnosti.
• Otroci napredujejo hitreje, ko jih odrasli opazijo in spodbujajo.
• Pohvala za trud pogosto pomeni več kot pohvala za rezultat.
• Če vidimo samo napake, otrok hitro izgubi motivacijo.
• Pozitivna naravnanost krepi samozavest in sodelovanje.

12. Vsak učenec potrebuje vašo potrditev, da ima določene sposobnosti.

• Otroci potrebujejo občutek, da nekaj zmorejo.
• Iskrena pohvala gradi samozavest.
• Odrasli lahko pomagajo otroku odkriti njegove talente.
• Pomembno je pohvaliti trud, ne samo uspeh.
• Otroci, ki verjamejo vase, lažje vztrajajo pri izzivih.

13. Ne pretiravajte z nenehnim nerganjem in pridigami. To jih dolgočasi.

• Dolge pridige otroci hitro preslišijo.
• Kratka in jasna sporočila so bolj učinkovita.
• Preveč opozarjanja lahko povzroči odpor.
• Otroci bolje sodelujejo, ko jih vključimo v pogovor.
• Manj besed pogosto prinese več učinka.

14. Ne zahtevajte, da bo pojasnjeval svoj značaj. Pogosto ne ve, zakaj počne slabe stvari.

• Otroci pogosto delujejo impulzivno in ne znajo razložiti svojega vedenja.
• Namesto vprašanja »Zakaj si to naredil?« raje vprašajte »Kaj lahko naslednjič narediš drugače?«
• Pomembno je usmerjanje v rešitve, ne v občutek krivde.
• Otroci potrebujejo pomoč pri razumevanju svojih čustev.
• Miren pogovor je bolj učinkovit kot zasliševanje.

15. Otrok se zlaže, kadar ga je strah. Ne pričakujte, da bo iskren.

• Otroci pogosto lažejo zaradi strahu pred kaznijo ali razočaranjem.
• Če se otrok boji, bo resnico težje povedal.
• Miren odziv spodbuja iskrenost.
• Pomembno je, da otrok čuti, da lahko pove resnico brez poniževanja.
• Iskrenost se gradi skozi zaupanje, ne skozi strah.

16. Kadar vas skušajo prevarati, si nabirajo izkušnje za življenje. Tudi to je odraščanje in oblikovanje osebnosti.

• Otroci včasih preizkušajo meje in iščejo bližnjice.
• Pomembno je, da ob napaki razumejo posledice svojega vedenja.
• Pretirano kaznovanje pogosto vodi le v bolj prikrito vedenje.
• Otroci se poštenosti učijo skozi odnos in zgled.
• Vsaka napaka je lahko priložnost za učenje odgovornosti.

17. Vsak učenec ima pravico govoriti, vendar ob primernem času in na primeren način.

• Otroci potrebujejo občutek, da jih odrasli slišijo.
• Pomembno jih je učiti, kako spoštljivo izražati svoje mnenje.
• Govorjenje brez meja lahko moti druge.
• Mirno usmerjanje je bolj učinkovito kot utišanje.
• Dober pogovor otrokom pomaga razvijati samozavest in socialne veščine.

18. Seveda se učencem kdaj tudi opravičite. To izboljša medsebojne odnose.

• Opravičilo ni znak šibkosti, ampak zrelosti.
• Otroci se skozi vaš zgled učijo priznati napake.
• Opravičilo gradi zaupanje in spoštovanje.
• Nihče ni popoln, tudi odrasli ne.
• Iskren odnos je pomembnejši od popolne avtoritete.

19. Ne delajte vtisa, da ste popolni in nezmotljivi, saj boste s tem onemogočili njihovo spontanost, sproščenost in pristnost.

• Otroci potrebujejo odrasle, ki si upajo priznati napake.
• Popolnost pri otrocih pogosto povzroča strah pred neuspehom.
• Ko odrasli pokažejo svojo človeškost, se otroci počutijo bolj sproščeno.
• Napake so normalen del učenja in razvoja.
• Pristnost ustvarja boljše odnose kot popolna podoba.

20. Učenec potrebuje mnogo razumevanja in opogumljanja za svoje napredovanje.

• Otroci napredujejo hitreje, ko čutijo podporo.
• Pohvala za trud krepi vztrajnost.
• Razumevanje zmanjšuje strah pred napakami.
• Spodbuda pomaga otroku verjeti vase.
• Vsak otrok potrebuje občutek, da nekdo verjame vanj.

21. Otroka / mladostnika več nauči vzornik kot kritik.

• Otroci se največ naučijo iz vedenja odraslih.
• Vaš zgled ima večjo moč kot dolga razlaga.
• Spoštovanje, mirnost in odgovornost morajo najprej videti pri odraslih.
• Kritika brez zgleda redko prinese spremembo.
• Otroci potrebujejo odrasle, ki živijo to, kar govorijo.